Pojdi na vsebino

Marta Kos

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Marta Kos
Marta Kos v Latviji, 2014
Marta Kos v Latviji, 2014
Podpredsednica stranke Gibanje Svoboda
Na položaju
februar 2022 – september 2022
Osebni podatki
Rojstvo28. junij 1965({{padleft:1965|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1] (59 let)
NarodnostSlovenija Slovenka
Politična strankaGibanje Svoboda (2022)
SorodnikiDrago Kos (brat)
Poklicdiplomatka, političarka, plavalka, novinarka

Marta Kos, slovenska plavalka, novinarka, veleposlanica in političarka, * 28. junij 1965, Prevalje[navedi vir]

Je nekdanja slovenska novinarka, kasneje pa se je vključila v politiko in v diplomacijo. Bila je veleposlanica Republike Slovenije v Nemčiji in v Švici. Nekaj let je bila tudi podpredsednica Gospodarske zbornice Slovenije.[2] Je soavtorica več knjig, med drugim knjige Politično komuniciranje (2002) ter Države in svet (2001).

Izobrazba

[uredi | uredi kodo]

Marta Kos je obiskovala Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer je leta 1988 diplomirala z delom Komunikacijski sistem pri koroških Slovencih v Avstriji in dvojezično šolstvo s posebnim ozirom na politično diferenciacijo med Zvezo slovenskih organizacij in Narodnim svetom koroških Slovencev.

Novinarstvo

[uredi | uredi kodo]

Delovala je kot novinarka športnega uredništva Radiotelevizije Slovenija in dopisnica RTV iz Nemčije ter kot dopisnica Deutsche Welle.[2]

Diplomacija

[uredi | uredi kodo]

Iz novinarstva se je Marta Kos v politiko sprva podala kot direktorica urada vlade za informiranje in kot tiskovna predstavnica vlade.[2] V času vlade Alenke Bratušek je bila leta 2013 imenovana na funkcijo slovenske veleposlanice v Nemčiji. Leta 2016 jo je nemška revija Diplomatisches Magazin izbrala za veleposlanico leta.[2]

Leta 2017 je Kosova nastopila mandat slovenske veleposlanice v Švici, a je zaradi drugačnih pogledov na vodenje veleposlaništva in zunanje politike po menjavi slovenske vlade in tudi očitanih nepravilnosti in izrednega inšpekcijskega nadzora na veleposlaništvu s položaja odstopila leta 2020.[2][3]

Politika

[uredi | uredi kodo]

Leta 2022 se je pridružila slovenski politični stranki Gibanje Svoboda[4] ter od aprila 2022 dalje delovala kot ena od dveh podpredsednic stranke.[5] 28. junija 2022 je uradno napovedala svojo kandidaturo za predsednico države,[6][7][8][9] vendar jo je konec avgusta iz osebnih razlogov umaknila.[10][11] 13. septembra 2022 je odstopila s podpredsedniškega mesta Gibanja Svoboda in za razlog navedla nove usmeritve v življenju po odstopu od predsedniške kandidature.[4] 12. decembra 2022 je v znak podpore notranji ministrici Tatjani Bobnar in njenemu odstopu s funkcije izstopila iz Gibanja Svoboda, z izjavo, da to ni več njena stranka.[12]

Predsednik Gibanja Svobode je Marto Kos spomladi leta 2024 povabil, da prevzame prvo mesto na listi stranke za evropske volitve in kasneje možnost imenovanja na mesto evropske komisarke, a je ponudbo zavrnila.[13][14] Po odstopu kandidata za komisarja Tomaža Vesela je 9. septembra 2024 Kosova sprejela nominacijo predsednika vlade Roberta Goloba za evropsko komisarko.[15][16] Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi namreč zaradi spolne uravnoteženosti Komisije od Slovenije pričakovala žensko kandidatko.[17] Vlada je njeno kandidaturo potrdila 19. septembra.[18] Kosova se poteguje za mesto komisarke za širitev EU, katere ključna naloga bo mdr. vključitev Ukrajine in njena obnove po ruski agresiji. Kosova je kmalu po ruski invaziji izjavila, da je potrebno »na račun Rusije izreči vse kritike, vendar si ne smemo zapirati vrat« in »Slovenija je imela z Rusijo ves čas dobre odnose, v času vlade Janeza Janše pa smo doživeli premik proti ZDA in oddaljitev od Rusije«.[19][18] Njene izjave je opozicija označila za proruske, pritegnile pa so tudi pozornost bruseljskega Politica.[20] Predstavniki Ukrajine jih niso želeli komentirati.[19] Kosova je očitke o proruskosti zavrnila, češ da gre za manipulacijo konteksta in da je že od začetka vojne na strani Ukrajine ter pozvala k podpori obrambe v političnem, finančnem in vojaškem smislu.[18]

7. novembra 2024 je kok kandidatka evropske stranke Renew prestala zaslišanje za komisarsko mesto Sosedstvo in širitev.

Zasebno

[uredi | uredi kodo]

Marta Kos je bila v mladosti jugoslovanska in slovenska prvakinja in rekorderka v plavanju.[2][21] Je sestra Draga Kosa.[22]

Zakonsko življenje

[uredi | uredi kodo]

16 let je bila poročena z Aaronom Markom, ločila sta se leta 2018. V Ženevi živi s svojim drugim možem Henrijem Gétazom.[23][24]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ To je Marta Kos povedala o predsedniški protikandidatki Nataši Pirc Musar — 2022.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 »Marta Kos: Odhod v politiko? Nikakor ne«. Dnevnik. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  3. ↑ »Marta Kos odstopila tudi zaradi izrednega inšpekcijskega nadzora na veleposlaništvu v Bernu«. www.dnevnik.si. Pridobljeno 1. junija 2020.
  4. ↑ 4,0 4,1 »Marta Kos odstopila kot podpredsednica Gibanja Svoboda«. rtvslo.si. Pridobljeno 13. septembra 2022.
  5. ↑ »Stranka Gibanje Svoboda ima še drugo podpredsednico«. www.24ur.com. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  6. ↑ »Tretja se v tekmo za predsednico države spušča Marta Kos. Golob: "Nastopil je čas za predsednico Slovenije."«. RTVSLO.si. Pridobljeno 5. julija 2022.
  7. ↑ »V tekmo za predsednico države Marta Kos«. n1info.si. Pridobljeno 5. julija 2022.
  8. ↑ »Marta Kos: Moj stil vodenja države bo drugačen od Pahorjevega«. www.delo.si. Pridobljeno 3. julija 2022.
  9. ↑ »Marta Kos osupnila ob Golobovih besedah o Kučanu«. siol.net. Pridobljeno 3. julija 2022.
  10. ↑ Roglič, Meta; Presekar, Domenika (30. avgust 2022). »Marta Kos odstopa od kandidature«. N1. Pridobljeno 30. avgusta 2022.
  11. ↑ »Golob o umiku kandidature Marte Kos: To ni bila moja zahteva«. 24ur.com. Pridobljeno 3. septembra 2022.
  12. ↑ »Marta Kos izstopa iz Gibanja Svoboda: To ni več moja stranka«. siol.net. Pridobljeno 12. decembra 2022.
  13. ↑ O, M. R. , M. (3. april 2024). »Velike težave za Goloba: Klemen Grošelj se umika, zavrnila ga je tudi Marta Kos«. N1. Pridobljeno 9. septembra 2024.
  14. ↑ Ma, Al. »Grošelj ne bo kandidiral na listi Gibanja Svoboda. Marta Kos zavrnila ponudbo stranke«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. septembra 2024.
  15. ↑ Vlada soglasno potrdila nominacijo Marte Kos za evropsko komisarko, n1info, 9. september 2024
  16. ↑ Ma, Al. »Nova kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos: "Zelo se zavedam odgovornosti"«. rtvslo.si. Pridobljeno 9. septembra 2024.
  17. ↑ Mlakar, Meta Roglič , Luka (3. september 2024). »Koalicija vztraja: Tomaž Vesel ostaja edini kandidat za slovenskega komisarja«. N1. Pridobljeno 9. septembra 2024.
  18. ↑ 18,0 18,1 18,2 »Vlada soglasno potrdila kandidaturo Marte Kos«. siol.net. Pridobljeno 19. septembra 2024.
  19. ↑ 19,0 19,1 »What Europe's new enlargement czar, Marta Kos, means for Ukraine«. POLITICO (v britanski angleščini). 18. september 2024. Pridobljeno 19. septembra 2024.
  20. ↑ M, L. M. , J. (18. september 2024). »Kos prestala burno zaslišanje: očitki o Udbi, naklonjenosti Rusiji in mobingu«. N1. Pridobljeno 19. septembra 2024.
  21. ↑ »Avtoriteta staršev je nujno potrebna«. Dnevnik. 23. oktober 2012. Pridobljeno 11. marca 2023.
  22. ↑ »Marta Kos Marko: Ženske so mi najbolj odpirale vrata«. Vsa resnica na enem mestu - Svet24.si. Pridobljeno 29. aprila 2022.
  23. ↑ »Marta Kos spregovorila o boleči ločitvi, ki jo jemlje kot osebni poraz«. Govori.se. 29. junij 2022. Pridobljeno 11. marca 2023.
  24. ↑ Comino, Andreja. "Henri je moja skala in največja podpora". Jana. 31. maj 2022. str. 11-15
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Marta_Kos&oldid=6330313«